Govor predsednika Vlade Janeza Janše na osrednji državni slovesnosti ob dnevu državnosti

24. junij 2006

Spoštovani Slovenke in Slovenci, spoštovani sodržavljani - pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, spoštovani rojaki v zamejstvu in po svetu, ekselence, svojci padlih v vojni za Slovenijo, državljanke in državljani, dragi prijatelji

Dolgo smo čakali na tisti dan. Stoletja. Bil je 26. junij 1991. Vroč dan, vroč večer. Poln napetega pričakovanja. Poln veselja. Tako poln veselja v pričakovanju rojstva, da je bilo malo prostora za strah.

A v zraku so že bila sovražna letala, na primorskih cestah sovražni tanki. Z neba je visela grožnja agresije. Samostojno Slovenijo so hoteli izbrisati iz zgodovine.

Ni jim uspelo. Svobodo so dolgo zatirali, niso pa je mogli preprečiti. Težnja po svobodi je univerzalna, zapisana je v srcu vsakega človeka na tej zemlji.

Zmogli in zmagali smo, ker smo postali pogumna generacija, povezana in solidarna in zato sposobna napolniti Kongresni trg in Roško.

Samozavest se je vrnila v naša srca, upanje je napolnilo slovensko dušo, enotnost je prišla nazaj v slovenski narod. Vse troje je oblikovalo novo moč, ki je ni mogel zlomiti nihče.

Zato lahko praznujemo že naš 15. rojstni dan. Iskrene čestitke ob Dnevu slovenske državnosti.

Pred 15 leti je na tem trgu stala prva častna četa slovenske vojske v zgodovini Slovenije. Danes je spet tukaj, v isti sestavi. Pozdravljeni.

Kako smo bili tedaj ponosni na vas. In kako smo bili med boji in po zmagi ponosni na vse, ki ste v formacijah in uniformah manevrske strukture narodne zaščite, slovenske teritorialne obrambe in policije storili največ, kar lahko stori nekdo, ki ga domovina pokliče. Ubranili ste dom, družino, domovino. Danes, 15 let pozneje, je Slovenija še bolj ponosna na vas. Vmes smo lahko žal opazovali tragedije Vukovarja, Sarajeva, Srebrenice. Videli smo usode, ki so bile namenjene tudi nam. Vam gre zahvala, da se to ni zgodilo. Na svetu ni dovolj marmorja za spomenik, ki si ga zaslužita slovenski vojak in slovenski policist. Hvala vam.

Danes je naše nebo svobodno. Varuje ga slovenska vojska. Varujejo ga naši zavezniki v Natu. Varuje ga naša odločenost, da svobodo, ki smo jo izbojevali pred 15 leti, obdržimo za vedno.

Nekateri pravijo, da se bojimo sprememb. Pred 15 leti smo dokazali, da to ni res. Pred 15 leti nismo premagali samo komunistične jugoslovanske armade, premagali smo naš strah pred spremembami. Ta pogum moramo obdržati. Danes ga prav tako potrebujemo. Soočamo se z globalnim svetom, ki se vsak dan spreminja. Vsak nov dan terja od nas nove odločitve. Večkrat srečam koga, ki reče: "Samo, da ne bi bilo slabše." Jaz pa pravim: "To še zdaleč ni dovolj. Biti mora boljše. Zmoremo mnogo več. Kdaj, če ne sedaj? Smo v EU in Nato, izpolnili smo kriterije za prevzem evra. Dosegamo 80 odstotkov povprečne razvitosti EU. Smo že kdaj imeli boljše možnosti? Še nikoli. Ne mi ne naši predniki."

Spremeniti pa moramo način, na katerega obravnavamo drug drugega kot sodržavljana. Ne obstajajo samo pravice, obstaja tudi odgovornost. Naša odgovornost do drugih. Vsak mora imeti priložnosti, od vsakega pa moramo terjati tudi odgovornost. Tudi odgovornost, da pokaže spoštovanje in strpnost do drugega. In hkrati odločnost pri obravnavi kriminala in zlorab.

Dr. Jože Pučnik je zapisal: "Sporočilo slovenske državnosti je zahteva po uresničevanju pogojev za blagostanje državljanov in naroda z njegovo kulturo in v okviru evropske civilizacije." Za to gre danes. Na tem mestu smo. Končno.

Spoštovani,

opredelili smo se za tržno gospodarstvo in ta odločitev nam omogoča blaginjo. V petnajstih letih smo naš bruto domači proizvod povečali za 56 odstotkov. Neto plače za 57 odstotkov. Bili smo uspešni. Kljub temu pa vemo, da trg ni vsemogočen. Nikoli ne bo možno kupiti vsega.

Trg nas ne more učiti in vzgajati. Zato potrebujemo dobre šole in najpomembnejšemu poslanstvu za prihodnost predane učitelje.

Trg nas ne more zdraviti, zato potrebujemo dobro zdravstveno mrežo in najodgovornejšemu poklicu predane zdravnike.

Trg ne more sam poskrbeti za našo varnost, ko se upokojimo. Zato potrebujemo solidarnost med generacijami.

Trg ne more zaščititi posameznika pred zlorabami tistih, ki izkoriščajo svojo moč. Zato moramo dogovarjati pravila igre in jih nadzorovati.

Ne moremo kupiti formule za solidarnost in medsebojno pomoč. Načrtno jo moramo podpirati in razvijati. Tudi solidarnost preko naših meja. Stotine milijonov ljudi na svetu trpi v zatiranju in revščini. Ne smemo biti slepi za njihovo nesrečo. Tudi oni si zaslužijo svobodo in dostojno življenje.

Vojna in revolucija v prejšnjem stoletju in povojni čas nesvobode sta nam poškodovala kulturo zaupanja. Za družbo sproščenih, srečnih ljudi potrebujemo medsebojno zaupanje. Partnerstvo. Kultura zaupanja je občutljiva vrednota. Za njo morata stati poštenje in dobra izkušnja. Držana beseda. Odkrita in poštena, dobronamerna javna beseda.

Vprašajmo se, ali se lahko dobro razvija narod, ki stalno v ospredje potiska travmatična obdobja svoje zgodovine? Zanemarja pa tista, ki so ga resnično združila? Ne vzgajajmo generacij v sovraštvu. Ali v miselnosti, da je mogoče zločine kogarkoli opravičiti. Ne delajmo tega, kajti to je najhitrejša pot, da zla izkušnja postane tudi njihova prihodnost.

Kaj bomo poudarjali, če ne tisto, kar nas je združevalo? Kar je bilo in je vir naše moči in našega skupnega ponosa? Kaj nas je bolj združilo, kot rojstvo, katerega 15. obletnico praznujemo danes?

Spoštovani,

že prej, še posebej pa v zadnjih 15 letih svobodnega ustvarjanja, smo zabeležili mnoge dosežke, ki se uvrščajo v svetovni vrh na vseh področjih.

Smo narod pesnikov, pisateljev in kulture, vendar pa še zdaleč nismo samo to.

Že dolgo smo tudi narod dobrih podjetnikov, znanstvenikov, inženirjev, vojakov, misijonarjev. Največja slovenska podjetja poznamo. Poznamo najboljše slovenske športne dosežke in smo nanje upravičeno ponosni. Manj pa je znano, da so dosežki slovenskega znanja in dela danes vgrajeni v najboljše avtomobilske znamke. Programske rešitve slovenskega podjetja se uporabljajo v vesoljskem centru Nase. Proizvajamo najboljša ultra lahka letala na svetu in evropsko barko leta iz ogljikovih vlaken.

Rešitve, ki so plod slovenskega znanja, premikajo meje možnega v farmacevtski industriji, pri razvoju novih materialov, v nanotehnologiji, pri raziskavah v pospeševalnikih osnovnih delcev.

Naša podjetja dosegajo več deset odstotne tržne deleže v Evropi in svetu pri proizvodnji elektromotorjev, elektro-varnostnih elementov, proizvodnji specifične elektro-merilne tehnike in v številnih drugih svetovno konkurenčnih izdelkih. Te dosežke premalo poznamo, premalo poudarjamo in premalo posnemamo. Spremenimo ta odnos. Naj bodo končno deležni večje pozornosti javnosti tudi najboljši.

Danes si lahko bolj kot kadarkoli prej zastavimo velike cilje za prihodnost. Ne želimo biti nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu. Eden svetilnikov 21. stoletja. Na poti k temu cilju bomo posegli po najboljšem, kar je v našem narodnem značaju. Tudi, če se je v preteklosti ponekod skrilo še tako globoko. Ustvarjalnost. Delavnost. Podjetnost. Predanost. Pravičnost. Odprtost. Strpnost. Poštenje. Solidarnost.

Stare slovenske vrednote. Nova slovenska samozavest.

Bodimo odprti in ne podcenjujmo drugih. Tisti, ki so se nekoč hitro razvijali, danes pa stojijo, so svoje uspehe dosegli v nekem drugem času in okolju. Naš vzor morajo biti tisti, ki so hitri in dobri danes, v času in prostoru, v katerem tudi mi tekmujemo. Potrebujemo odgovore na današnje in prihodnje izzive, ne na pretekle.

Postanimo najboljši. Modernizirajmo Slovenijo. Sodelujmo pri tem podvigu. Združimo moči. Dovolj je prostora, pri našem podvigu lahko sodeluje prav vsak. Zaupajmo drug drugemu. Naredimo, da bo tisto, kar je najboljše v nas, delovalo tudi v skupno dobro. Dajmo Sloveniji naše ideje, našo energijo, naša upanja, vse naše talente. Uporabimo jih zato, da izgradimo skupnost, v kateri bo lahko prav vsak njen član dejal: "Mar mi je, kaj bo s Slovenijo, kajti vem, da tudi Sloveniji ni vseeno, kaj bo z mano."

Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši. Lahko ustvarimo najboljše okolje za izpolnjeno življenje. Najboljše okolje za varno in zdravo odraščanje naših otrok. Najboljše mesto za srečo.

Cankar je imel prav. Lahko iščete po vsem svetu, nikjer ne boste na prostoru, velikem kot je Slovenija, našli skupaj toliko naravnih lepot. Tako lepih rek, travnikov, gora in jezer. Vinskih goric, kraških polj, širnih gozdov in sinjega morja. Res je, imamo nebesa pod Triglavom.

Dopovedovali so nam, da nismo pomembni, da smo premajhni, da bomo jedli travo, da ne bomo preživeli, da se ne znamo bojevati, da ne smemo sanjati. Motili so se. Znali smo preživeti, znali smo se bojevati, bili smo sposobni stopiti skupaj. Zato je danes nov dan. In pred nami nova pot.

Dragi rojaki, slovenska lipa, simbolično posajena in blagoslovljena ob rojstnem dnevu slovenske države, je v 15 letih zrasla in pognala močne korenine. Rasla in cvetela bo naprej. Pod njeno krošnjo je dovolj prostora za vse.

Slovenija - država blaginje. Naša Slovenija - naša domovina.