Članstvo Slovenije v EU

Dve leti zatem

Pisalo se je leto 1991, ko je Slovenija prvič v zgodovini postala neodvisna država. Le trinajst let pozneje, torej v letu 2004, smo postali enakopravni člani Evropske unije (EU). Pred nami so še pomembni cilji: Slovenija bo manj kot štiri leta po vstopu v evropsko povezavo prvič v zgodovini prevzela izjemno pomembno vlogo v mednarodni skupnosti - v prvi polovici leta 2008 bo predsedovala Svetu Evropske unije. Tako bo dvomilijonski narod vodil skupnost, ki združuje 25 držav in 450 milijonov ljudi.

Vstop Slovenije v Evropsko unijo lahko po več kot dveh letih članstva ocenimo kot pravilno in pomembno odločitev. Slovenija se je izkazala kot uspešna članica. Članstvo v EU nam prinaša številne koristi oziroma prednosti, hkrati pa je Slovenija s svojim znanjem in izkušnjami že pomembno prispevala h krepitvi EU.

Slovenija je z vstopom v EU postala dejavna ustvarjalka politik in prihodnosti EU (iz "policy taker" je postala "policy maker"). Evropski interesi so tudi naši skupni interesi, hkrati pa smo našli načine in poti, kako udejanjiti slovenske prednostne usmeritve pri odločanju v EU. Slovenščina je uradni in enakopraven jezik EU, med predstavniki evropskih institucij pa je kar nekaj slovenskih.

Med največje pohvale za svoje dosežke lahko štejemo, da bo Slovenija prva med novimi članicami predsedovala Svetu EU in Evropskemu svetu (v letu 2008) ter da bo prva med novinkami, ki bo prevzela evro (1. januarja 2007).

Naši uspehi

Pogajanja o naslednji finančni perspektivi EU so bila eden prvih velikih zalogajev novih držav članic po vključitvi v EU. Slovenija lahko pogajanja, ki so se dejansko končala šele v aprilu 2006, oceni kot zelo uspešna. Tako bo v finančnem obdobju 2007-2013 upravičena do približno 4,57 milijarde EUR evropskih sredstev, v proračun pa bo vplačala okoli 2,56 milijarde evrov in bo s tem ohranila položaj neto prejemnice, in sicer v višini 2 milijard evrov. Med pomembnimi pogajalskimi uspehi je tudi, da bo v obdobju 2007-2013 na letni ravni upravičena do skoraj 4-krat več kohezijskih sredstev, kot je to veljalo v obdobju 2004-2006. Omenjeni pogajalski izkupiček nam daje zelo dobre podlage za pogajanja po letu 2013. Med pomembnejše dosežke Slovenije po vstopu v EU vsekakor štejemo tudi uspešno črpanje dodeljenih sredstev Unije. To še posebej velja za področje kohezijske politike, na katerem se Slovenija po do zdaj znanih podatkih med novimi članicami uvršča na sam vrh najuspešnejših uporabnic skladov.

Prevzem evra je eden večjih projektov Slovenije zadnjega desetletja. Slovenija se je kmalu po vstopu v EU odločila, da zaprosi za vstop v sistem menjalnih tečajev ERM II in čim prej prevzame evro. V sistem je vstopila 28. junija 2004 in si vseskozi pospešeno prizadevala za izpolnitev t. i. maastrichtskih konvergenčnih meril. Izpolnjujemo jih že od novembra lani, vključno z inflacijskim merilom. Vse to je rezultat dobrega usklajevanja ter primerne omejevalnosti ekonomske in monetarne politike.

Pozitivni oceni Evropske komisije in Evropske centralne banke v njunih konvergenčnih poročilih o pripravljenosti na prevzem evra nedvomno pomenita veliko priznanje za Slovenijo. Tako postaja trinajsta članica evrskega območja in prva med novinkami, ki je uresničila zavezanost skupni evropski valuti iz pristopnih pogajanj.

Odločitev za prevzem evra je bil močan vzvod za ureditev domačih makroekonomskih razmer, kar govori v prid naši odločitvi o čimprejšnjem vstopu v evrsko območje. Vlada si bo prizadevala, da bo uvedba evra uspela tudi v tehničnem delu, ki zahteva številne pravne in organizacijske prilagoditve, prilagoditve informacijskih sistemov, obveščanje gospodarstva in državljanov ter podobno. Pospešene priprave že potekajo. Ena od opaznejših pravnih prilagoditev je tudi dvojno označevanje cen, ki bo trajalo vse do 30. 6. 2007.

S članstvom smo pridobili tudi na področju izobraževanja. Načelo prostega pretoka oseb omogoča nove oblike in možnosti izobraževanja v tujini, večja mobilnost študentov pa prispeva k boljši razgledanosti in odprtosti celotne slovenske družbe.

Lizbonska strategija, ki jo je Evropski svet sprejel marca 2000, je Evropski uniji prinesla nov strateški cilj, da do leta 2010 postane "najbolj konkurenčno in dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo uživalo polno zaposlenost ter ekonomsko in socialno kohezijo". Za ustanove EU in države članice je Lizbonska strategija usmeritev pri izvajanju gospodarskih in socialnih reform. Slovenija je jeseni 2005 svoj program reform pripravila na podlagi Strategije razvoja Slovenije v skladu z okvirom za gospodarske in socialne reforme ter ob širokem posvetovanju s socialnimi partnerji. Reforme so usmerjene k večji konkurenčnosti, posodobitvi socialne države in večji zaposlenosti.

Evropska komisija je januarja 2006 predstavila prvo letno poročilo o izvajanju Lizbonske strategije, v katerem je ocenila nacionalne programe reform in predlagala štiri področja - vlaganje v znanost in inovacije, spodbujanje podjetniške zmožnosti, spoprijemanje z izzivi globalizacije in demografskih sprememb ter energetsko politiko. O slovenskem programu je zapisala, da je predlog prepričljiv odziv na glavne mikroekonomske izzive, da zajema celovit pristop, kako se odzvati na izzive uvedbe evra, ter da program na področju zaposlovanja obravnava prave prednostne naloge, ki pa zahtevajo natančnejšo razčlenitev predlogov.

Poleg navedenega je treba poudariti tudi uspešne priprave na vzpostavitev zunanje meje EU. Evalvacije, ki so bile opravljene v Sloveniji, so pokazale, da je Slovenija primerno pripravljena na vstop v schengensko območje.

... in izzivi

Najpomembnejša naloga, ki Slovenijo kot članico EU čaka v prihodnosti, je šestmesečno predsedovanje Svetu EU v prvi polovici leta 2008. V tem obdobju bo Slovenija prevzela tri pomembne skupine nalog: vodila bo delo vseh sestav Sveta EU in Evropskega sveta, zastopala bo Svet EU v odnosu do drugih ustanov EU in zastopala Unijo v mednarodni skupnosti. Vsebinske, organizacijske, logistične in finančne priprave že potekajo, za uspešno predsedovanje pa bodo ključnega pomena človeški in finančni viri.

Pripravljeni na izzive

Slovenija se je že v januarju 2005 začela temeljito pripravljati, da bi lahko kar najbolje izpeljala svojo nalogo in izkoristila možnosti, ki ji jih položaj predsedujoče države lahko ponudi. Celotne priprave z vidika oblikovanja splošnih političnih smernic in prednostnih nalog na najvišji ravni vodi predsednik vlade Janez Janša. Za operativno vodenje priprav in izvedbo projekta je bila ustanovljena posebna delovna skupina za predsedovanje, ki jo vodi državni sekretar za evropske zadeve v Službi Vlade RS za evropske zadeve. Pri pripravah na predsedovanje sodelujejo tudi vsa ministrstva in drugi organi.

Priprave so osredotočene na pet področij, ki zajemajo program predsedovanja, kadre za predsedovanje, področje komunikacije z javnostjo in promocijo, logistično organizacijo dogodkov in proračun za predsedovanje.

Slovenija je vsebinske priprave začela s pripravo osnutka pregleda aktualnih vsebin predsedovanja. To so vsebine, za katere je mogoče predvideti, da bodo aktualne med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Poudarjene so bile štiri teme: institucionalne reforme, širitev in novo sosedstvo, medkulturni dialog in energetika. Teme se lahko spremenijo, če bo v prihodnjem obdobju zaznati drugačne politične usmeritve EU. Vlada bo tako o prednostnih političnih nalogah odločila šele konec leta 2007. Slovenija bo svoj program uskladila tudi z Nemčijo in Portugalsko, saj morajo te tri države v skladu z odločitvijo Sveta EU marca 2006 pripraviti 18-mesečni program treh predsedstev.

Zavedamo se, da je poleg programa predsedovanja za uspešno izpeljane priprave in predsedovanje samo izredno pomembno predvsem poiskati primerne ljudi za izvedbo ključnih nalog.

Za predsedovanje bo Slovenija pritegnila več kot 1000 visoko usposobljenih strokovnjakov. Mnogi med njimi bodo delovali v Bruslju in tam vodili posamezna telesa na Svetu EU ter zastopali skupnost navzven, drugi bodo delovali v prestolnici in skrbeli za organizacijsko in vsebinsko nemoten potek predsedovanja. Celotna skupina, ki bo odgovorna za izvedbo predsedovanja, je bila oblikovana v začetku tega leta, nekateri njeni člani so delo pri projektu že začeli, drugi pa se trenutno pospešeno usposabljajo.

Predsedovanje Svetu EU je tudi velik logistični zalogaj. Med predsedovanjem bo predvidoma v Sloveniji organiziranih več kot 100 dogodkov, med njimi tradicionalni dogodki, organizirani na ministrski ravni, in nekaj dogodkov, ki jih bo Slovenija organizirala s tretjimi državami. Izvedba teh dogodkov je organizacijsko in logistično izredno zahtevna, nanje pa moramo biti še posebno dobro pripravljeni. Aprila 2006 začel delovati tudi logistični center pri Generalnem sekretariatu Vlade RS, ki bo usklajeval organizacijo najzahtevnejših dogodkov v Sloveniji.

Predsedovanje samo, predvsem formalna zasedanja v Bruslju in številni neformalni dogodki v Sloveniji, je izjemna priložnost za predstavitev slovenske kulture in tradicije ter za utrditev njene prepoznavnosti v Evropi in svetu. Slovenija že načrtuje organizacijo številnih kulturnih dogodkov doma in v tujini, na katerih bodo sodelovali najbolj uveljavljeni slovenski umetniki.

Ena od bistvenih sestavin predstavitve predsedujoče države je tudi celostna grafična podoba, ki krasi celotno palačo Sveta EU in je ključni prepoznavni znak na vseh tiskovinah, publikacijah in darilih, ki jih prejmejo udeleženci srečanj v Bruslju in Sloveniji. Celostna grafična podoba slovenskega predsedovanja bo po tradiciji javnosti predstavljena le nekaj mesecev pred začetkom predsedovanja.

V proračunskem memorandumu je zapisano, da je za predsedovanje Slovenije Svetu EU predvidenih 13,7 milijarde tolarjev ali 57 milijonov evrov. Sredstva za predsedovanje so predvidena v rebalansih proračuna za leto 2005 (112,2 milijona tolarjev) ter v sprejetih proračunih za leti 2006 (1,174 milijarde tolarjev) in 2007 (5,225 milijarde tolarjev). Pri pripravi proračuna za leto 2008 se je začel tudi že postopek načrtovanja sredstev za leto 2008.

V letu 2006 se bodo priprave na predsedovanje nadaljevale predvsem na področju usklajevanja programa predsedovanja z drugimi predsedujočimi državami in ustanovami EU ter usposabljanja kadrov, nadaljevale pa se bodo tudi logistične priprave.