Ob petnajsti obletnici slovenske samostojnosti

V Sloveniji 25. junija praznujemo petnajsto obletnico državne samostojnosti. Petnajst let v zgodovini države ni dolgo, vendar je Slovenija v tem času dosegla marsikaj hvalevrednega. Kot članica Evropske unije in Severno-atlantskega zavezništva Slovenija danes sodi v razviti in varni del sveta, razvila in okrepila se je tudi na področju gospodarstva. S tempom razvoja, kakršnega ima trenutno, bo kmalu dosegla in presegla evropsko povprečje bruto nacionalnega dohodka na prebivalca. To ji daje odlično izhodišče za uveljavljanje v soseščini, Evropi ter v svetu. Pri tem so zlasti pomembne možnosti povezovanja in sodelovanja v novem okolju EU in NATO, pa tudi v Svetu Evrope, OVSE in OZN ter v številnih regionalnih organizacijah, v katerih konstruktivno prispeva pri gospodarski in politični obnovi, stabilizaciji in procesu pridruževanja k EU in NATO držav Zahodnega Balkana.

Slovenija bo nedvomno v naslednjem obdobju vse svoje sile usmerila v nadaljnji gospodarski, znanstveni in kulturni vzpon do ravni najbolj razvitih držav. Seveda pa bo za to morala ustvariti še boljše pogoje za ustvarjalnost posameznikov in njihovo uveljavljanje v sodobnih evropskih in svetovnih razvojnih tokovih v gospodarstvu, znanosti in kulturi. Namesto v preteklost se bo treba zazreti v skupno prihodnost, tako nacionalno kot evropsko in svetovno. Le v tekmovanju in soočanju idej in projektov v interakciji z najmodernejšimi tokovi tega sveta se lahko Slovenija razvija zadosti hitro in hkrati harmonično, da si lahko svojo bodočnost dejansko zagotovi. Ob tem mednarodna skupnost, EU in NATO od Slovenije upravičeno pričakujejo tudi pomoč in podporo prizadevanjem sosednjih narodov Zahodnega Balkana, s katerimi je nekoč Slovenija delila usodo v državni skupnosti kar 73 let. Kot poznavalka, hkrati pa kot najbolj razvita in integrirana v evro-atlantskem prostoru, Slovenija nalogo lahko opravi v lastno in v korist držav navedene regije.

Sporočilnost preteklih petnajst let

Slovenija je bila kot najbolj razvita republika nekdanje SFRJ vedno usmerjena na zahod in sever Evrope. O tem so najbolje pričale njene gospodarske povezave, saj je približno 60% slovenskega izvoza že od nekdaj bilo usmerjenih v države-članice EU, predvsem v Italijo, Avstrijo in Nemčijo, kasneje tudi v ZDA, Francijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko, Skandinavske in druge države. Danes se Slovenija trudi za čimbolj raznovrsten sistem gospodarskih odnosov, tudi upoštevaje hitro se razvijajoče Rusko Federacijo ter azijske države, predvsem Kitajsko, Indijo, Japonsko ter Južno Korejo. Slovenija se na ta način odpira svetu in v svet.

Najpomembnejša prelomnica v sodobni slovenski zgodovini je bilo dogajanje ob koncu leta 1990 in prvi polovici leta 1991. Plebiscit o slovenski samostojnosti in neodvisnosti 23. decembra 1990, na katerem je od 1.460.005 volilnih upravičencev glasovalo 1.358.302, ali 92,2% in sicer 1.288.043, ali 88,2% za samostojno in neodvisno državo. Na podlagi ustavnih sprememb z amandmaji in plebiscita je bila po pravni poti 25.6.1991 razglašena samostojna in neodvisna država Republika Slovenija. S tem so bile uresničene tisočletne slovenske sanje po lastni državi. Sledilo je mednarodno priznanje nove države, sprejem v članstvo OZN (22.5.1992) ter drugih mednarodnih organizacij - OVSE, SE, UNICEF, itd., nazadnje s 1.5.2004 v Evropsko unijo in NATO. S članstvom v OZN, OVSE, EU in NATO je Slovenija pridobila vse možnosti soodločati pri najpomembnejših vprašanjih lastne usode in hkrati usode Evrope in sveta - dosegla je tisto, česar ni uspela uresničiti niti po I. in ne po II. svetovni vojni. Svetu se je predstavila kot demokratična, dobro razvita, ambiciozna in perspektivna država, obetavna za sodelovanje tudi za širšo mednarodno skupnost. Sloveniji je zaradi navedenega bilo zaupano predsedovanje Varnostnemu svetu OZN (avgusta 1998 in ponovno novembra 1999), OVSE v letu 2005, v prvi polovici leta 2008 pa bo predsedovala Evropski uniji. Trenutno Slovenija predseduje Mreži za človekovo varnost. Vse to govori o mednarodnem zaupanju v Slovenijo, govori o verodostojnosti države Republike Slovenije in pričakovanjih mednarodne skupnosti, da bo Slovenija dala svoj prispevek v boju za mir in napredek človeštva.

Slovenija je zaradi potreb lastnega razvoja in pričakovanj mednarodne skupnosti morala kot mlada država urediti domače zadeve in se predstaviti svetu. To je lahko opravila samo zahvaljujoč postopnemu razvoju diplomacije in vojske, glede na svoje materialnih možnosti. Gre za državne vzvode, ki so temelj vsake sodobne državnosti tudi še v današnjem svetu. Realne razmere tega sveta še vedno predpostavljajo, da vsaka država najprej poskrbi za svoj obstoj, varnost in razvoj, nato pa še prispeva, po svojih zmožnosti, k miru in razvoju sveta v celoti.

Sodobni svet je poln nasprotij, ki se še povečujejo. Prepad med bogatimi in revnimi v svetu se v pogojih naraščanja svetovnega prebivalstva in vedno večjih migracij še vedno povečuje. Postopoma zmanjkuje naravnih resursov in znanost že išče nadomestila v umetno ustvarjenih virih (kot na primer z jedrsko energijo iz fuzijskih reaktorjev). V svetu poteka bitka za življenjske in razvojne vire - vodo, neonesnaženo zemljo, hrano, energente. Slovenija na svojih 20.000 km2 z dvema milijonoma prebivalcev zaenkrat še lahko zadosti svojim sedanjim potrebam, morala pa bo odločati o razvoju in bodočih potrebah. Prav takšna naloga stoji pred vsemi državami tega sveta, razvitimi in nerazvitimi. Svet zaradi prehojene poti postaja globalen, medsebojno povezana celota, kjer dogajanje v enem delu zelo vpliva na dogajanja drugje. V sodobnih razmerah se je Slovenija modro odločila za samostojnost in hkrati za integriranost z razvitim delom sveta, v katerega sodi ob hkratnem razumevanju in pomoči tistemu, večinskemu delu sveta, ki ni imel naše sreče.

Pripravili v Ministrstvu za zunanje zadeve