Dve leti po vstopu v NATO Slovenija v glavnih mirovnih misijah

Ob drugi obletnici polnopravnega članstva Slovenije v severnoatlantskem zavezništvu prevladuje mnenje, da je Slovenija z vključitvijo v zvezo NATO dobila predvsem stabilno varnostno in politično okolje, NATO pa je na drugi strani dobil verodostojnega partnerja, s katerim lahko deli breme. Slovenija je v dveh letih polnopravnega članstva uresničila vse dogovorjene in dobljene naloge, tako doma kot v mirovnih operacijah, sodeluje v vseh glavnih mednarodnih mirovnih operacijah zavezništva, pripravlja pa se tudi za sodelovanje v prihodnjih projektih.

Slovenski vojaki so sicer že pred tem sodelovali v zavezniških mirovnih misijah. Tako se je v mednarodnih misijah od leta 1997 izmenjalo že prek tisoč slovenskih vojakov, kar pomeni, da je bil na mednarodni misiji povprečno že vsak peti pripadnik Slovenske vojske (SV). Skupno danes v mednarodnih mirovnih misijah deluje 210 slovenskih vojakov, 31 pripadnikov voda vojaške policije pa je v stalni pripravljenosti za potrebe zavezniških sil za hitro posredovanje. Ta čas je SV najbolj dejavna na Balkanu, in sicer v mirovni misiji EUFOR v BiH ter v mirovnih silah KFOR na Kosovu, pa tudi v okviru sil ISAF v Afganistanu. Nedavno se je vključila še v zavezniško misijo usposabljanja iraških vojakov v Iraku, kar je sicer v slovenski javnosti naletelo na precejšnje neodobravanje. Slovenskim vojakom se v okviru sil NATO obeta tudi sodelovanje v mirovnih misijah v DR Kongo in sudanskem Darfurju.

Slovenija s svojimi predstavniki sodeluje tudi v drugih strukturah NATO. V različnih poveljstvih zavezništva je skupno 24 pripadnikov SV, večinoma častnikov in nekaj podčastnikov, ki zasedajo tudi visoke položaje, s tem pa opravljajo tudi pomembnejše dolžnosti in delujejo na višjih ter pomembnejših ravneh odločanja. Prav tako slovensko sodelovanje ni omejeno zgolj na vojaški del, ampak uspešno sodeluje tudi v civilnem. V tej luči je Slovenija maja 2005 v Ljubljani uspešno izpeljala zasedanje Parlamentarne skupščine NATO.

V SV poudarjajo, da so preostali zavezniki s sodelovanjem Slovenije v zavezništvu zvečine zelo zadovoljni, slovenski vojaki pa dobivajo zelo pozitivne in laskave ocene. To na obiskih v Sloveniji izražajo večinoma tudi vsi načelniki generalštabov vojska držav zaveznic, posebno načelniki generalštabov tistih držav, ki vodijo posamezne operacije.

Druga obletnica slovenskega članstva v NATO sicer mineva brez večjih javnih nastopov vidnejših slovenskih politikov, ki bi ocenjevali dosežke dveletnega članstva Slovenije v eni najpomembnejših in najmočnejših vojaških organizacij na svetu, pa tudi javnost se ne sprašuje več tako glasno o smiselnosti članstva, kot se je ob vključevanju pred dvema letoma oziroma tremi, ko je v Sloveniji potekal referendum o članstvu. Tedaj so mnogi opozarjali na nevarnosti, ki naj bi državi grozile zaradi članstva, kljub temu pa so volivci vstop v NATO 23. marca 2003 podprli s prepričljivo dvotretjinsko večino.

Med glavnimi argumenti nasprotnikov vstopa Slovenije v NATO so bila opozorila, da bo članstvo zahtevalo zelo visoke stroške. Eden od lažje izmerljivih stroškov je prispevek v tri proračune zavezništva. Slovenski prispevek v vojaški proračun NATO je v celotnem obdobju članstva v zavezništvu po podatkih Ministrstva za obrambo Republike Slovenije znašal približno 722,4 milijona tolarjev (nekaj več kot tri milijone evrov), v proračun zavezništva za investicije (NSIP) je Slovenija doslej vplačala 265,6 milijona tolarjev (1,1 milijona evrov). Prispevek v tretji, civilni proračun NATO, pa je doslej znašal 194,3 milijona tolarjev (nekaj manj kot 810.000 evrov).

Po mnenju mednarodnih vojaških izvedencev naj bi sposobnosti in zmogljivosti SV naredile vtis na NATO. S "kvaliteto nad kvantiteto" SV pomembno podpira številne operacije NATO, posebno zunaj osnovnega območja delovanja, in sicer v operacijah NATO v Afganistanu, na Kosovu, pa tudi na misiji v Iraku, kjer NATO uri iraške varnostne sile.

V povezavi z zagotavljanjem slovenskega prispevka silam NATO za hitro posredovanje v SV uspešno uresničujejo zastavljene cilje. 10. bataljon bo pripravljen do konca leta, v prihodnjem letu pa bo v polni operativni pripravljenosti za izvajanje nalog zunaj Slovenije, predvsem misiji na Kosovu. V SV se že pripravljajo tudi na sodelovanje v operacijah v drugih delih sveta, predvsem na afriški celini.

S sprejetjem Slovenije, Slovaške, Romunije, Litve, Latvije, Estonije in Bolgarije v NATO je prišlo do največje širitve zavezništva v njegovi 55-letni zgodovini. Medtem ko je prejšnja širitev, med katero so v zavezništvo sprejeli Poljsko, Madžarsko in Češko, potekala sredi vojne na Kosovu, ki je kot prva vojna zveze NATO hkrati sklenila zadnje poglavje konca hladne vojne, pa sedanje nove članice že vstopajo v novo geopolitično okolje, ki ga po terorističnih napadih na ZDA leta 2001 zaznamujejo grožnje in vojna proti terorizmu.