Na poti do prevzema evra

Ko je Slovenija 1. maja 2004 vstopila v Evropsko unijo, se je zavezala tudi k uvedbi enotne evropske valute - evra. Čeprav je ta obveznost del naše pristopne pogodbe, smo morali najprej izpolniti konvergenčna merila. To pa so bili tudi ključni cilji na področju gospodarske in denarne politike. In zdaj, dve leti po vstopu v Unijo, je Slovenija že skoraj na cilju. Po predvidevanjih naj bi naša država kot prva med novimi članicami prevzela evro 1. januarja 2007.

Članstvo v EU je prineslo pomembne posledice v mednarodni menjavi, monetarni in fiskalni politiki. Vstop v EU in v mehanizem menjalnih tečajev (ERM 2) je terjal spremembo režima deviznega tečaja, znižala se je inflacija, ki se je pred vstopom v EU ves čas ohranjala nad povprečjem EU. Znižale so se tudi obrestne mere. Vstop v EU je prinesel tudi spremembe v domači fiskalni politiki: v proračunu Slovenije se so pojavili odlivi iz našega proračuna v proračun EU in bistveno višji prilivi iz bruseljske blagajne, kot smo jih bili deležni pred vstopom. Zato je bilo treba spremeniti način proračunskega načrtovanja.

Zadnje merilo, ki ga je Slovenija uspela izpolniti, je stabilnost cen. Pri tem je morala znižati inflacijo, kar ji je uspelo z uspešnim usklajevanjem vseh ekonomskih dejavnikov, ki so postopno in zdržno s svojimi ukrepi omogočili, da se inflacija znižuje vse od srede leta 2001. Pri tem so bili ključnega pomena restriktivna fiskalna politika, stabilen devizni tečaj, nizek javnofinančni primanjkljaj, sporazum, ki so ga sklenili socialni partnerji, na podlagi katerega je rast plač zaostajala za rastjo produktivnosti, in preudarna politika nadzorovanih cen.

Zakaj evro

Ko je enotno evropsko valuto kot knjižni denar uvedlo prvih 11 držav Evropske unije (pozneje je evro uvedla še Grčija), so države članice še imele možnost, da so se odločile, ali bodo prevzele evro ali ne. Za nove države članice Evropske unije, tudi za Slovenijo, te možnosti ni. Vse morajo svojo gospodarsko in denarno politiko voditi tako, da bodo čim prej izpolnile konvergenčna merila in se tako pripravile na uvedbo evra. Seveda pa ob uvedbi evra ne moremo govoriti samo o formalnem izpolnjevanju pravnih določb.

Ekonomsko gledano je za Slovenijo prevzem evra smiseln: smo majhno in izjemno odprto gospodarstvo in v teh pogojih je stabilen devizni tečaj ključnega pomena za naše gospodarstvo.

Naš gospodarski cikel je v veliki meri usklajen z gibanji na trgih držav članic evrskega območja in zunanji dejavniki delujejo na nas podobno kot na omenjene države. Po taki logiki, ki je veljala že pri odločitvi za zgodnji vstop v ERM 2, ravnamo tudi pri vstopanju v evrsko območje.

Slovenija je novembra 2005 izpolnila vsa maastrichtska merila in jih izpolnjuje tudi v letu 2006. Zato sta se vlada in centralna banka marca letos odločili zaprositi Evropsko komisijo (EK) in Evropsko centralno banko (ECB) za oceno naše pripravljenosti za vstop v evrsko območje.

Pravna konvergenca je poleg ekonomske eden od pogojev za uvedbo evra v Republiki Sloveniji, saj je njegova uvedba natančno določena z evropsko zakonodajo, ki jo je treba prenesti na nacionalno raven in ustrezno dopolniti.

Pripravljenost Slovenije na uvedbo skupne evropske valute je dobra, za kar je poskrbel tudi Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih, ki obvezuje k dvojnemu označevanju cen od 1. marca 2006 do 30. junija 2007. Sklenjen je tudi dogovor o sodelovanju pri spremljanju cen ob uvedbi evra.

Postopek do uvedbe skupne evropske valute

EK in ECB sta že izdelali t. i. konvergenčni poročili. V njih sta celovito ocenili izpolnjevanje pogojev za prevzem evra - stabilnost cen, javno-finančno stabilnost, stabilnost deviznega tečaja, konvergenco obrestnih mer in pravno usklajenost. V teh poročilih sta ECB in EK ocenili, da Slovenija izpolnjuje pogoje za prevzem evra. Slovenija bo tako 1. januarja 2007 postala prva nova članica Evropske unije, ki bo uvedla evro, in trinajsta država v evrskem območju.

Politična odločitev o širitvi evrskega območja je bila sprejeta na vrhunskem zasedanju EU 15. in 16. junija 2006 v Bruslju, pravne podlage za vstop države v elitno gospodarsko-denarno unijo pa so sprejeli 11. julija 2006 na zasedanju Sveta ministrov za gospodarstvo in finance (ECOFIN). V okviru zasedanja je bil določen tudi končni tečaj zamenjave, ki znaša 239,640 SIT za 1 evro.

Tehnične priprave za uvedbo evra vodi Koordinacijski odbor za tehnične priprave za uvedbo evra, ki mu sopredsedujeta Ministrstvo za finance in Banka Slovenije. V tem okviru deluje tudi delovna skupina za odnose z javnostmi, v kateri sodelujejo predstavniki Vlade RS (Kabinet predsednika Vlade RS, Urad Vlade RS za informiranje, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo), Statistični urad RS, Banka Slovenije, Združenje bank Slovenije, GZS, Obrtna zbornica Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije. Ta skupina je pripravila strategijo, po kateri poteka kampanja obveščanja in ozaveščanja javnosti. Strategijo sta pomladi leta 2005 potrdila Svet Banke Slovenije in Vlada RS.