Slovenija bo predsedovala Svetu Evropske unije

Vsaka stvar se enkrat zgodi prvič. Leta 1991 je Slovenija postala neodvisna država, leta 2004 pa polnopravna članica Evropske unije. Manj kot štiri leta pozneje, v prvi polovici leta 2008, bomo že predsedovali Svetu Evropske unije. Dvomilijonska država bo vodila skupnost, ki danes združuje 25 držav, takrat pa jih bo predvidoma že 27, in skoraj 500 milijonov državljanov. Slovenija se na to izjemno zgodovinsko priložnost že temeljito pripravlja.

Slovenija bo Svetu Evropske unije predsedovala kot prva od desetih novih držav članic, ki so v Evropsko unijo vstopile leta 2004. S to nalogo nam je bilo izkazano veliko zaupanje in hkrati priznanje našemu dosedanjemu delu, obenem pa dana tudi velika odgovornost.

Priprave na predsedovanje Slovenije Svetu EU

Slovenija se je že januarja 2005 začela temeljito pripravljati, da bi lahko kar najbolje izpeljala svojo nalogo in izkoristila možnosti, ki jih položaj predsedujoče države ponuja. Izkušnje kažejo, da država, ki predseduje prvič, potrebuje vsaj tri leta za priprave. V letu 2005 so bili v Sloveniji postavljeni organizacijski in tehnični temelji za izvedbo projekta. Celotne priprave z vidika oblikovanja splošnih političnih smernic in prednostnih nalog na najvišji ravni vodi predsednik vlade Janez Janša. Za operativno vodenje priprav in izvedbo projekta je bila ustanovljena posebna delovna skupina za predsedovanje, ki jo vodi vodja Službe Vlade RS za evropske zadeve, državni sekretar Janez Lenarčič. Seveda so v priprave na predsedovanje aktivno vključena tudi vsa ministrstva in drugi organi.

Priprave so osredotočene na pet področij, ki zajemajo (1) program predsedovanja, (2) kadre za predsedovanje, (3) področje stikov z javnostmi in promocijo, (4) logistično organizacijo dogodkov in (5) proračun predsedovanja.

Za potrebe predsedovanja bo Slovenija angažirala okoli 1000 visokousposobljenih strokovnjakov. Mnogi med njimi bodo delovali v Bruslju in tam vodili posamezna telesa Sveta EU. Drugi bodo delovali v Ljubljani in skrbeli za organizacijsko ter vsebinsko nemoten potek predsedovanja. Celotna ekipa ljudi, ki bo odgovorna za izvedbo predsedovanja, je bila oblikovana v začetku letošnjega leta, nekateri so delo na projektu že začeli, drugi se zanj intenzivno usposabljajo. Veliko dela je bilo vloženega v ustrezno izbiro kadrov, da bi si zagotovili najbolj izkušene iz javne uprave.

Predsedovanje Svetu EU je velik organizacijsko-logistični zalogaj

Med predsedovanjem bo v Sloveniji predvidoma čez 100 neformalnih dogodkov, od tradicionalnih dogodkov na ministrski ravni do srečanj ali konferenc s tretjimi državami. Vse to zahteva skrbno pripravo in usklajeno delovanje vseh sodelujočih.

Predsedovanje samo, zlasti pa formalna zasedanja v Bruslju in številni neformalni dogodki v Sloveniji, ponujajo izjemno priložnost za promocijo slovenske kulture, tradicije ter prepoznavnosti države v Evropi in svetu. Slovenija že načrtuje organizacijo številnih kulturnih dogodkov doma in v tujini, na katerih bodo sodelovali priznani slovenski umetniki.

Program predsedovanja

Vsebinske priprave na predsedovanje so se v Sloveniji začele s pripravo osnutka pregleda aktualnih vsebin predsedovanja. To so vsebine, za katere slovenska vlada predvideva, da bi lahko bile aktualne med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Izpostavljene so bile zlasti štiri teme, za katere vlada meni, da bodo v letu 2008 za EU strateškega pomena: institucionalne reforme, širitev EU in novo sosedstvo, medkulturni dialog in energetika.

Slovenija meni, da bo med slovenskim predsedovanjem še potekala razprava o nadaljnjem institucionalnem razvoju Evropske unije in da se bo morala s temi vprašanji aktivno in konstruktivno soočiti. V prvi polovici leta 2008 bodo zelo verjetno potekala pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo, zato bo za Slovenijo širitev prav gotovo ena od ključnih prednostnih nalog. Poleg teh dveh "podedovanih" tém želi Slovenija kot rdečo nit izpostaviti kulturo, ki povezuje prizadevanja Skupnosti, da odgovori na izzive migracijskih politik, globalne konkurenčnosti in trajnostnega razvoja.

Leto 2008 bo tudi leto medkulturnega dialoga in takrat bodo znotraj EU potekale številne dejavnosti, povezane s promocijo kulture. Energetika je trenutno znotraj Skupnosti zelo aktualna zaradi visoke odvisnosti Evropske unije od uvoza energije. Slovenija namerava nadaljevati razpravo glede zanesljivosti oskrbe z energijo, če to vprašanje še ne bo rešeno do slovenskega predsedovanja. Zgoraj navedene prednostne naloge so po mnenju Slovenije strateškega pomena za Evropsko unijo, zato jim namerava med svojim predsedovanjem posvetiti večjo pozornost. Seveda pa je vedno treba upoštevati tudi možnost, da se izbor prednostnih nalog spremeni, če bo v prihodnjem obdobju zaznati drugačne politične usmeritve ali potrebe v Uniji. Vlada Republike Slovenije bo zato o prednostnih nalogah dokončno odločala šele konec leta 2007.

Slovenija je skupaj z Nemčijo in Portugalsko uvrščena v t. i. trio, kar pomeni, da te tri države družno oblikujejo skupinski 18-mesečni program predsedovanja. Slovenski program bo za lažje zagotavljanje nepretrganega dela znotraj Sveta EU usklajen s programoma Nemčije in Portugalske, ki predsedujeta v letu 2007, ter s programom Francije, ki bo predsedovanje Uniji prevzela od Slovenije.

Za vse predsedujoče države je osnovno izhodišče opredelitev izvedljivega in v smeri evropskih prednostnih nalog naravnanega programa predsedovanja. Slovenska vlada se zaveda, da je predsedovanje Svetu Evropske unije projekt nacionalnega pomena in je za njegovo vsebinsko ter organizacijsko izvedbo treba doseči soglasje na vseh ravneh odločanja, z vsemi političnimi partnerji, nevladnimi organizacijami in civilno družbo. Slovenija se zaveda, da bo z uspešnim predsedovanjem dokazala svojo sposobnost prevzemati najzahtevnejše in najodgovornejše naloge ter si tako utrdila veljavo v državah članicah Evropske unije in svetu.