Reforme

1. Zakaj so potrebne reforme?

Reforme so danes stvarnost Evrope. Pri tem ne gre za odrekanje evropskim vrednotam, kot so visoka raven blaginje, socialna kohezija in solidarnost, kakovost življenja, dostopnost izobraževanja in zdravja, sodelovanje državljanov pri odločanju ali trajnost razvoja. Nasprotno, spremembe in modernizacija evropskih politik so potrebne prav zato, da bi lahko ohranili te vrednote v vse bolj dinamičnem in globaliziranem svetu. Pri globalizaciji ne gre, kot se zmotno misli, le za odliv slabo plačanih delovnih mest in dobičkov v države z nižjimi socialnimi standardi. Nasprotno, novi konkurenti ogrožajo Evropo na področjih, ki so do nedavna veljala za nesporno primerjalno prednost razvitega sveta. Z indijskih univerz pride na svetovni trg dela vsako leto četrt milijona novih inženirjev, Kitajska pa bi po izdatkih za raziskave lahko že konec desetletja dohitela Evropo. Na te izzive lahko odgovorimo le z večjo prilagodljivostjo gospodarskih subjektov, javnih služb in države, zakonodaje in posameznikov.

Slovenija se v tem okolju sooča z dvojnim izzivom. Po eni strani je pripadnica razvitega sveta in deli evropske razvojne vrednote, zato zanjo v enaki meri veljajo vse ugotovitve in izzivi, ki veljajo za celotno Evropo. Po drugi strani pa znotraj Evrope sodi v njen manj razviti del, kar pomeni, da mora biti njen cilj tudi gospodarsko dohitevanje razvitejših držav. Pri doseganju tega cilja pa so se v zadnjih letih pokazale slabosti, zaradi katerih so pri nas potrebne bolj temeljite spremembe kot v nekaterih drugih državah, ki so bolj razvite ali pa so v zadnjih letih že izpeljale pomembne reforme.

Neposredni cilji predlaganih reform so predvsem hitrejša gospodarska rast in zaposlovanje. Res je, da gospodarski razvoj sam po sebi še ne zagotavlja blaginje in da nekatere izmed visoko razvitih držav ne dosegajo visokih socialnih standardov, h katerim stremimo v Sloveniji, vendar pa je tudi res, da blaginjo, ki si jo želimo, lahko dosežemo le ob višji ravni gospodarske razvitosti.

Zato so predlagane reforme pomemben del nalog, ki jih moramo opraviti, da bi dosegli celovite smotre družbenega razvoja. Predlog reform se tako le obrobno dotika nekaterih pomembnih področij razvoja in nacionalne identitete, kot so kultura, vrednote, družbenost, odnos do narave in okolja. Prav tako niso podani ukrepi na nekaterih drugih pomembnih področjih Strategije razvoja Slovenije, kot so področja regionalnega razvoja, kmetijstva in razvoja podeželja, lokalne samouprave. To ne odraža naše vrednostne sodbe o pomenu teh področij, marveč le, da so ostala izven mandata in kompetenc Odbora za reforme in da so predmet drugih vladnih politik.

2. Kaj predlagamo?

Slovenija je na razvojnem razpotju. To nedvoumno ugotavljata tako strokovna, kot tudi politična javnost. Da bi odgovorili na izzive prihodnosti, moramo danes celovito prevetriti slovensko družbo in postaviti nove, boljše razvojne temelje.

Ključni cilji, ki so motivirali delo posameznikov pri pripravi predloga reform, so želja po doseganju boljšega življenjskega standarda vseh prebivalcev Slovenije ter bolj konkurenčno in uspešnejše gospodarstvo. Ob tem se zavedamo, da če želimo doseči višji standard in kakovost življenja ter ohraniti socialno državo, moramo povečati gospodarsko rast.

Če želimo višjo gospodarsko rast, moramo izpeljati strukturne reforme, s katerimi bomo izboljšali našo konkurenčnost v globalnem gospodarskem okolju. Slovenija mora vzpostaviti drugačno razmerje med ekonomsko učinkovitostjo trga in socialno odgovornostjo posameznikov in partnerske države. Slovenija mora prebiti ekonomske in družbene paradigme, ki so veljale od osamosvojitve naprej. Nova razvojna pot mora biti zasnovana kot partnerski dogovor med socialnimi partnerji in med vsemi sferami slovenske družbe in države.

Da bi lahko dosegli preboj, je potrebno spremeniti sistemske parametre, ki bodo izboljšali institucionalno razvojno klimo in stimulirali posameznike ter podjetja k večji in bolj kakovostni aktivnosti.

Najpomembnejši mehanizmi za izboljšanje razvojne klime, na katere želi vplivati naš predlog reform, so:

motivacija za aktivnost (transferji, nagrajevanje dela)
možnosti za aktivnost (davčna reforma, spodbujanje podjetništva in fleksibilnejši trg dela)
spodbude za produktivnost, ekonomsko uporabo znanja in zaposlovanje (davki + tehnološke subvencije)
svobodna gospodarska pobuda (privatizacija + podjetništvo + liberalizacija)
učinkovita in cenejša država (prestrukturiranje javnih financ + omejevanje javne porabe + boljša regulacija + javno zasebno partnerstvo + črpanje EU sredstev + nacionalni projekti + odprava sodnih zaostankov)
učinkovita socialna država (transferji + zdravstvo + pokojninski sistem)

Na podlagi delovanja teh mehanizmov predlog reforme prinaša:

več ekonomske svobode,
enostavnejše in bolj pregledno delovanje države,
podjetništvu bolj naklonjeno in prijazno državo,
odpravo različnih birokratskih in administrativnih ovir,
bolj učinkovito in tržnim razmeram ustrezno lastniško strukturo,
nižje davčne obremenitve in poenostavljene davčne predpise,
bolj pregleden sistem socialnih transferjev, ki spodbuja aktivnost posameznikov,
bolj učinkovit sistem spodbud za pretok znanja med gospodarstvom in univerzami,
večjo ekonomsko liberalizacijo trgov,
možnosti za investiranje in lažji dostop do finančnih virov,
nabor velikih nacionalnih projektov, podprtih s sredstvi iz EU skladov
bolj racionalen zdravstveni sistem,
bolj vzdržen in aktivnost spodbujajoč pokojninski sistem,

Ob učinkoviti izvedbi predlaganih ukrepov bo ta reforma spodbudila:

večjo ekonomsko učinkovitost,
bolj dinamično rast podjetij,
višjo gospodarsko rast,
višjo zaposlenost,
večjo socialno varnost in pravičnost,
višjo družbeno blaginjo.

3. Zakaj predlagamo reforme?

Tranzicijska inercija

Slovenija je v obdobju tranzicije uspela pomembno zmanjšati svoj zaostanek za povprečjem EU predvsem na področju gospodarskega razvoja. V tranzicijskem obdobju je dosegala visoko in stabilno gospodarsko rast. Med letoma 1993 in 2003 je bila povprečna stopnja realne gospodarske rasti 3,8 odstotka. Čeprav ne najvišja, pa je bila takšna rast najbolj stabilna med vsemi državami na prehodu in je bila dosežena brez večjih makroekonomskih in socialnih neravnovesij. Vendar pa narava te rasti kaže, da je ne bo mogoče ohraniti brez bolj korenitih strukturnih reform.

Meje rasti gradualizma

V zadnjih treh letih se je slovenska gospodarska rast, ob poslabšanju razmer v glavnih gospodarskih partnericah, upočasnila predvsem zaradi počasnega prestrukturiranja gospodarstva in šibke razvojne politike. Slovenija ni več tista nova država članica, ki najhitreje zmanjšuje razvojni zaostanek za EU. Počasno prestrukturiranje gospodarstva se kaže v njegovi skromni inovativnosti, šibki podjetniški aktivnosti, ohranjanju visokega deleža delovno intenzivne industrije, prenizki tehnološki zahtevnosti izvoza, počasni rasti tržnih storitev in finančnega posredništva ter neučinkovitem nemenjalnem sektorju gospodarstva. Vse to zmanjšuje možnosti hitrejše gospodarske rasti in razvoja podjetij.

Dosedanja počasnost prestrukturiranja je rezultat prevladujočega gradualističnega pristopa in sedaj je Slovenija v točki, ko so razvojni stroški gradualizma večji od njegovih koristi. To pomeni, da potrebujemo preboj na področju strukturnih reform socialne države in aktivnejšo politiko globalne konkurenčnosti, ki bo pospeševala podjetništvo in prestrukturiranje podjetij. To pa zahteva bolj korenite razvojne reforme, ki bodo rešile temeljne razvojne probleme in premagale odpore do hitrejših družbenih sprememb.

Dramatično upadanje konkurenčnosti

Slovenija je zaradi počasnosti sprememb pričela izgubljati svojo globalno konkurenčnost. Nekatere druge tranzicijske države, predvsem tiste, ki so izpeljale bolj pogumne in korenite strukturne reforme, nas dohitevajo in nas na posameznih področjih tudi prehitevajo. Tudi zadnja analiza IMD (2005) je pokazala strmo upadanje globalne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Po tej analizi je Slovenija v obdobju 2002 - 2005 padla s 35. na 52. mesto med 60 zajetimi državami. Samo v obdobju štirih let je Slovenija iz svetovnega povprečja nazadovala na samo začelje držav po konkurenčnosti gospodarstva. Ta strmi trend upadanja globalne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva odraža dejstvo, da v Sloveniji ni ustrezne razvojne klime, ki bi spodbujala doseganje t.i. Lizbonskih ciljev, t.j. vlaganja v raziskave in razvoj, inovacije, zaposlovanje visoko izobražene delovne sile ter prestrukturiranje gospodarstva v smeri bolj tehnološko intenzivne proizvodnje z višjo dodano vrednostjo. Anketa IMD, narejena med menedžerji 100 reprezentativnih slovenskih podjetij, kaže, da so osnovne primerjalne slabosti Slovenije glede razvojne klime predvsem v davčnem sistemu, slabi alokaciji sredstev za raziskave in razvoj, zaprti nacionalni kulturi in nizki usposobljenosti slovenskih inženirjev.

Rigidnost korporativizma

Slovenija se je do sedaj razvijala kot korporativistična družba, kar je prevladujoč vzorec kontinentalnega dela Evrope. To pomeni, da so za blaginjo državljanov odgovorni predvsem javni sistemi socialne države, v katerih dejavno sodelujejo tradicionalni socialni partnerji (delodajalci in sindikati), manj pa podjetja in posamezniki.

Slovenija je ob uspešnem gospodarskem razvoju v obdobju tranzicije uspela ohraniti sorazmerno ugodno raven socialne razvitosti, kjer po številnih kazalcih dosega povprečno raven EU-15. Stopnja tveganja revščine se znižuje, izmerjena dohodkovna neenakost se ne povečuje, brezposelnost je nižja od povprečne v EU, regionalne razlike pa se povečujejo bistveno počasneje kot v večini drugih tranzicijskih držav. Ob tem se podaljšuje življenjska doba in zmanjšuje umrljivost dojenčkov. Vendar pa je bila visoka tudi cena teh rezultatov, saj je bilo socialno ravnovesje doseženo tudi s pogosto neracionalnim subvencioniranjem manj produktivnega dela gospodarstva ter z oblikovanjem težko preglednega sistema socialnih prejemkov.

Izzivi dolgožive družbe

Slovenija bo v naslednjem desetletju vse bolj občutila ekonomske in družbene izzive spreminjanja prebivalstvene strukture, nizke stopnje rodnosti in vse bolj dolgožive družbe. To vodi k vedno večjim javnim izdatkom (kot deleža v BDP) za izplačevanje pokojnin in zdravstvene storitve. Ob slabi in še padajoči mednarodni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva to že na srednji rok vodi v vedno bolj zaostreno proračunsko situacijo in bistveno zmanjšanje možnosti državnega spodbujanja razvoja.

Negativni demografski trendi, staranje prebivalstva in neprilagojeni socialni modeli lahko dolgoročno ogrozijo tudi doseženo raven socialne blaginje ljudi. To pomeni, da sedanji model medgeneracijske solidarnosti vse bolj obremenjuje aktivno prebivalstvo. Temu se pridružuje še kratkoročnejši problem premajhne ciljne naravnanosti socialnih prejemkov. Rešitev je zato v reformi socialnih sistemov v smeri jasno opredeljenih, omejenih ter aktivnost spodbujajočih univerzalnih javnih programov socialne varnosti, ki bodo temeljili na večji odgovornosti posameznikov.

Birokratiziranost poslovnega okolja in neučinkovita država

Slovensko gospodarstvo je preveč regulirano in birokratizacija poslovnega okolja omejuje podjetniški razvoj. V tem okviru je omejujoč dejavnik tudi gospodarjenje s prostorom s strani javnega sektorja, ki ni prilagojeno dinamičnim zahtevam tržnega gospodarstva. Obstoječe tržno gospodarstvo in birokratizirana država zato vse bolj postajata nosilec starih razvojnih pasti, morala pa bi postati vir novih razvojnih sposobnosti in priložnosti.

Potrebujemo vitko državo, ki bo enako učinkovito zadovoljevala družbene potrebe z nižjimi stroški delovanja in manjšimi davčnimi bremeni. Ljudje morajo opustiti prepričanje, da jim lahko le država zagotovi varno gospodarsko in socialno prihodnost. Prihodnja rešitev je zato v večji delitvi odgovornosti med državo, podjetji in posamezniki, kjer je država samo eden izmed partnerjev pri zagotavljanju socialne varnosti. Več partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem, državo, trgom in civilno družbo mora zagotoviti bolj uravnoteženo odgovornost za blaginjo ljudi in prek tega tudi večjo socialno pravičnost.

Več informacij:
www.slovenijajutri.gov.si