Schengenska konvencija

Prvi mogoči datum za uveljavitev Schengenske konvencije v novih državah članicah je oktober 2007. Pogoj za to je izpolnitev vseh zahtev za popolno uveljavitev konvencije (organizacijskih, kadrovskih, zakonodajnih) skupaj z vključitvijo v schengenski informacijski sistem nove generacije, krajše tudi SIS II. Schengenska konvencija bo v novih državah članicah Evropske unije v skladu z drugim odstavkom 3. člena pristopne pogodbe začela veljati, ko bo Svet Evropske unije sprejel ustrezne sklepe o tem.

V Republiki Sloveniji se nadzor državne meje po schengenskih standardih vzpostavlja že od leta 1999, od leta 1999 do 2001 na konceptualni ravni. V tem času sta potekala dva projekta o tesnem medinstitucionalnem sodelovanju. Pri njiju so sodelovali tudi avstrijski in nemški strokovnjaki. Prvi je potekal od 1999 do 2000 in je zajemal organizacijo mejne policije in varovanje meje, opremo, informatiko, izobraževanje, osebje, letališča, morje. Drugi je potekal od 2000 do 2001 zaradi usklajevanja slovenske zakonodaje s schengenskim pravnim redom, vseboval pa je pripravo novega zakona o nadzoru državne meje, dvostranskih sporazumov, izobraževanje policistov in nadaljevanje o potrebni informacijski telekomunikacijski opremi. Oktobra 2003 je potekal t. i. kratki projekt, ki se je nanašal na izobraževanje trenerjev. Marca 2004 so začeli usposabljati vse zaposlene policiste in jih seznanjati z evropsko zakonodajo in schengenskim pravnim redom, varovanjem državne meje, mejnim nadzorom in izravnalnimi ukrepi. V letu 2003 pa je v sodelovanju s španskimi kolegi potekal projekt o tesnem medinstitucionalnem sodelovanju za preprečevanje organizirane čezmejne kriminalitete.

Kot del priprav na članstvo v Evropski uniji je Vlada Republike Slovenije na svoji 28. seji 24. 5. 2001 sprejela schengenski izvedbeni načrt. V njem je opredelila naloge in roke za uveljavitev schengenskih standardov nadzora prihodnje zunanje meje. Na podlagi tega načrta se je začela izvajati vrsta dejavnosti, katerih izvedba naj bi do konca leta 2005 zagotovila, da bo Republika Slovenija sposobna uveljaviti schengensko raven nadzora zunanje meje Evropske unije: Tako bi lahko bil ukinjen mejni nadzor na notranjih mejah. Posebna medresorska delovna skupina vlade je pripravila poročilo o oceni priprav in dopolnitvi Izvedbenega načrta za uveljavitev schengenskih standardov nadzora prihodnje zunanje meje Evropske unije. Iz poročila je izhajalo, da bo morala vlada sprejeti nov izvedbeni načrt, kajti v tistem iz leta 2001 je bilo predvideno, da bo Republika Slovenija pripravljena prevzeti schengenski pravni red do leta 2005. Zaradi predvidenega odloga vključitve držav pogodbenic in novih držav v schengenski informacijski sistem II v letu 2007 je Vlada Republike Slovenije na svoji 30. seji 23. 6. 2005 sprejela Dopolnitev izvedbenega načrta za uveljavitev schengenskih standardov nadzora zunanje meje Evropske unije za obdobje od 2005 do 2007. Po vsebini in metodološki zasnovi je to načrt za izvedbeni program ukrepov, ki jih mora Republika Slovenija uresničiti za popolno uveljavitev schengenskega pravnega reda in tehničnih standardov za nadzor zunanje meje Evropske unije. Namen novega izvedbenega načrta je prilagajati dinamiko uresničevanja nalog predvidenemu popolnemu prevzemu schengenskega pravnega reda, pri tem pa so bila upoštevana nova spoznanja glede potrebnih materialno-tehničnih sredstev in opreme, osebja in drugih virov. Novi izvedbeni načrt vsebuje tudi oceno potrebnih finančnih sredstev od leta 2005 do 2007. Do vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo so se uporabljala sredstva iz programa Phare in redna proračunska sredstva. Po polnopravnem članstvu v Evropski uniji so poleg rednih proračunskih sredstev na razpolago še sredstva iz začasnega sklada schengenskega vira. Sklad je ustanovila Komisija Evropske unije kot finančno pomoč državam pristopnicam Evropske unije za izvedbo sklepnih nalog vzpostavitve schengenskega nadzora na novih zunanjih mejah Evropske unije. Poleg teh so Sloveniji na razpolago tudi sredstva iz prehodnega vira za izvedbo usposabljanja osebja za izvedbo pravnega reda Evropske unije in schengenskega pravnega reda.

Izvedbena načrta v celoti predstavljata naloge posameznih ministrstev pri prilagajanju slovenske zakonodaje pravnemu redu Evropske unije, usklajenost vizumske politike Republike Slovenije s schengenskimi standardi, uresničevanje določb schengenskega sporazuma o varstvu podatkov, program vzpostavitve infrastrukture na prihodnji zunanji meji Evropske unije, uresničevanje organizacijsko-kadrovske zasnove za nadzor državne meje, izobraževanje in usposabljanje uslužbencev za izvajanje schengenskih standardov, vzpostavitev informacijskega telekomunikacijskega sistema in delovanje schengenskega informacijskega sistema, vzpostavitev potrebnih oblik mednarodnega sodelovanja, tehnično opremo, potrebne novogradnje ali prenove objektov za nadzor državne meje, ukrepe na letališčih, v pristanišču in ukrepe v notranjosti države ter dejavnosti ob schengenskem ocenjevanju posebnih komisij, ki jo sestavljajo predstavniki članic Evropske unije, Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije in Evropske komisije.

Usklajevanje s pravnim redom Evropske unije je zahtevalo spremembe Zakona o nadzoru državne meje, Zakona o policiji, Zakona o tujcih in njihovih podrejenih pravnih predpisov. Skleniti je bilo treba sporazume o čezmejnem policijskem sodelovanju s sosednjimi državami Evropske unije. Tak sporazum je bil sklenjen z Avstrijo, z Madžarsko je pripravljen za podpis, sporazum z Italijo pa se še pripravlja. Na področju organizacijske kadrovske zasnove tečejo postopki za dokončno prilagoditev s potrebno organizacijsko strukturo in izpopolnitvijo delovnih mest za novo schengensko zunanjo mejo Evropske unije. Zaradi poenotenja izvajanja postopkov iz določb schengenskega pravnega reda je velik poudarek namenjen izobraževanju in usposabljanju, ki poteka po enotnem programu v Policijski akademiji in policijskih upravah s pomočjo trenerjev. V drugi polovici leta 2006 je s pomočjo tujega partnerja predvidena izvedba kratkega projekta za usposabljanje kriminalistov in vodij izmen za opravljanje nalog, povezanih z izravnalnimi ukrepi. Vzpostavljanje informacijskega telekomunikacijskega sistema teče v skladu z zadanimi roki, v letu 2006 je predvidena vzpostavitev rezervnega računalniškega centra, posamezne naloge pa so odvisne od vzpostavitve schengenskega informacijskega sistema II. Pri drugih oblikah mednarodnega sodelovanja je bil v Policiji ustanovljen oddelek SIRENE, ki zagotavlja neposreden stik varnostnih organov drugih držav s slovenskimi. V letu 2005 je bil vzpostavljen tristranski center za policijsko sodelovanje v Vratih - Megvarjih/Thörl-Maglern v Avstriji, ki skrbi za neposredno izmenjavo podatkov med slovenskimi in drugimi varnostnimi organi. Zaradi zagotovitve potrebne tehnične opreme za nadzor državne meje se v skladu z notranjo zakonodajo nabavlja zelo kakovostna oprema s pomočjo sredstev iz programov Phare in schengenskega vira. V tem času Slovenija intenzivno pripravlja potrebno infrastrukturo in objekte za varovanje državne meje ter mejni nadzor, ki bo v skladu z načrti in predvidenimi roki pripravljena za uporabo.

V skladu s sklepom Sveta Evropske unije o novem programu za vrednotenje uresničevanja schengenske konvencije (Towards a New Programme of Schengen Evaluation), ki je bil sprejet 2. 12. 2004, se je ocenjevanje pripravljenosti novih držav članic za vstop v schengenski prostor začelo v letu 2006. Republika Slovenija je izrazila pripravljenost za ocenjevanje v posebnem pismu, ki ga je minister za notranje zadeve Dragutin Mate poslal Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije, in najavil, da bo Republika Slovenija od 1. 1. 2006 dalje pripravljena na ocenjevanje pripravljenosti za popoln prevzem schengenskega pravnega reda. S tem ko je naša država najavila pripravljenost, so se začele priprave na ocenjevanje. V okviru tega je Generalni sekretariat Sveta Evropske unije poslal poseben vprašalnik, ki je zajemal vse dele predvidenega ocenjevanja. Po predstavitvi odgovorov na vprašalnik in načina prilagoditve schengenskih standardov so posebne ocenjevalne komisije začele ocenjevati policijsko sodelovanje, varstvo podatkov, urejenost vizumske politike, morske, kopenske meje in letališča. Ob koncu ocenjevanja posameznega področja strokovne komisije pripravijo poročilo, v katerem so zbrani njihove ugotovitve, komentarji in priporočila. Po dokončanju vseh ocenjevanih področij v Delovni skupini za vrednotenje uresničevanja schengenske konvencije Sveta Evropske unije pripravijo skupno poročilo in priporočila, ki jih nato predstavijo Svetu in sprejme sklepe o schengenskem ocenjevanju. V letu 2007 oziroma po vključitvi v schengenski informacijski sistem sledi ocenjevanje pripravljenosti naše države o uresničevanju tega področja. V okviru zadanih dejavnosti in časa bi Slovenija v celoti prevzela izvajanje schengenskega pravnega reda oktobra 2007.

Pripravili v Ministrstvu za notranje zadeve.